![[slika filozofskega gnuja]](../graphics/philosophical-gnu-sm.jpg)
[ angleško
| češko
| francosko
| indonezijsko
| italijansko
| japonsko
| katalonsko
| nemško
| poljsko
| portugalsko
| rusko
| slovensko
| špansko
]
Tu je slovarček različnih kategorij programja, ki se pogosto omenjajo v razpravah o prostem programju. Razlaga katere kategorije se prekrivajo ali so del drugih kategorij.
Drugi sestavki za branje | ,,Prosto programje`` | ,,Odprto programje`` | ,,Programje v javni lasti`` | ,,Programi izdani pod načelom ,,copyleft```` | ,,Prosto programje, ki ni izdano pod načelom ,,copyleft```` | ,,Programi izdani pod licenco GPL`` | ,,Sistem GNU`` | ,,Programi GNU`` | ,,Programje GNU`` | ,,Napol-prosto programje`` | ,,Lastniško programje`` | ,,Programi na pokušino`` | ,,Zastonjsko programje`` | ,,Komercialno programje`` | Drugi sestavki za branje
Zavedajte se tudi besed, ki povzročajo zmedo in bi se jih morda raje izogibali.
![[diagram različnih kategorij programja]](../philosophy/category.sl.png)
Ta diagram Chao-Kueia pojasnjuje različne
kategorije programja. Na voljo je kot datoteka za XFig, kot slika JPEG (21 Kb) in kot slika PNG (8 Kb).
Na voljo je tudi seznam prevodov izraza "prosto programje" v različne druge jezike.
Če je program prost, ga je potencialno mogoče vključiti v prost operacijski sistem, kot je GNU, ali proste različice sistema GNU/Linux.
Obstaja mnogo različnih načinov, da program postane prost -- mnogo je podrobnosti, ki so lahko rešene na več kot en sam način, pa še vedno naredijo program za prost. Nekaj možnih variacij je opisanih spodaj.
Prosto programje je stvar prostosti, ne cene. Vendar podjetja, ki izdelujejo lastniško programje, včasih uporabljajo izraz ,,prosto programje``, ko govorijo o ceni. Včasih s tem mislijo, da lahko dobite binarni izvod programa brezplačno; včasih mislijo, da je izvod vključen v računalniku, ki ga kupujete. To nima ničesar opraviti s tem, kar pri projektu GNU razumemo pod pojmom prosto programje.
Zaradi te morebitne zmede vedno, kadar programska hiša pravi, da je njen izdelek prosto programje, preverite resnične pogoje za razširjanje, da vidite, ali imajo uporabniki res vse svoboščine, ki jih implicira prosto programje. Včasih je to res prosto programje; včasih pa ne.
Mnogo jezikov ima dve različni besedi za ,,prosto`` kot v pojmu prostost in ,,prosto`` kot v pojmu prost vstop. Na primer, francoščina ima ,,libre`` in ,,gratuit``. Angleščina ima besedo ,,gratis``, ki se nedvoumno nanaša na ceno, vendar nima uporabnega pridevnika, ki bi se nedvoumno nanašal na prostost. To je žalostno, saj bi bila takšna beseda tu uporabna.
Prosto programje je pogosto bolj zanesljivo kot neprosto programje.
V nekaterih primerih je izvedljivi program lahko v javni lasti, vendar izvorna koda ni dostopna. To ni prosto programje, saj prosto programje zahteva dostopnost izvorne kode. Obenem večina prostega programja ni v javni lasti; je pravno zaščitena, in imetniki pravic razširjanja so vsem dali pravno dovoljenje, da ga prosto uporabljajo, z uporabo proste programske licence.
Včasih ljudje uporabljajo izraz ,,programje v javni lasti`` v ohlapnem pomenu, ko zares mislijo mean ,,prosto`` ali ,,na voljo zastonj``. Vendar je ,,javna last`` pravni izraz in pomeni, natančno gledano, ,,ni pravno zaščiten``. Zaradi jasnosti svetujemo, da uporabljate ,,javno last`` le v tem pomenu, in za opise drugih pomenov uporabljate druge izraze.
V projektu GNU izdamo pod načelom ,,copyleft`` skoraj vse programje, ki ga napišemo, saj je naš cilj dati vsakemu uporabniku svoboščine, ki jih implicira izraz ,,prosto programje``. Za daljšo razlago o tem, kako deluje in kako uporabljamo ,,copyleft``, glejte spis Kaj je copyleft?.
Copyleft je splošno načelo; če želite izdati program pod načelom ,,copyleft``, morate uporabiti določen nabor pogojev razširjanja. Obstaja mnogo načinov kako napisati pogoje razširjanja, skladne z načelom ,,copyleft``, zato lahko v principu obstaja mnogo licenc prostega programja, skladnih s tem načelom. Vendar v praksi skoraj vse programje, izdano pod načelom ,,copyleft``, uporablja licenco GNU General Public License. Dve različni licenci vrste copyleft sta navadno ,,nezdružljivi``, kar pomeni, da združevanje kode, ki uporablja eno licenco, s kodo, ki uporablja drugo licenco, ni zakonito; torej je dobro za skupnost, da ljudje uporabljajo eno samo licenco, skladno z načelom ,,copyleft``.
Če je program prost, vendar ni izdan pod načelom copyleft, nekateri izvodi ali spremenjene različice morda sploh niso več proste. Programska hiša lahko prevede program, s spremembami ali brez njih, in razširja izvedljivo datoteko kot lastniški programski izdelek.
To ponazarja okenski sistem X Window System. Konzorcij X izdaja X11 s pravicami razširjanja, ki ga naredijo za prosto programje, ki ni izdano pod načelom copyleft. Če želite, lahko dobite izvod, ki ima te pogoje razširjanja in ta je prost. Vendar obstajajo tudi neproste različice, in za nekatere popularne delovne postaje in grafične kartice za PC so te neproste različice edine, ki delujejo. Če uporabljate to strojno opremo, X11 za vas ni prosto programje. Razvijalci X11 so X11 za nekaj časa celo naredili za neprosto programje.
Unixu podoben sistem sestoji iz mnogih programov. Sistem GNU vključuje vse programje GNU, kot tudi mnoge druge pakete, kot sta okenski sistem X in TeX, ki nista programje GNU.
Komponente za sistem GNU razvijamo in zbiramo od leta 1984; prva testna izdaja ,,popolnega sistema GNU`` je bila v letu 1996. Leta 2001 je sistem GNU z jedrom Hurd začel delati zanesljivo. Medtem je sistem GNU/Linux, veja sistema GNU, ki kot jedro uporablja Linux, v 1990-ih postal velika uspešnica.
Ker je cilj GNU ta, da je prost, mora biti vsaka posamezna komponenta sistema GNU prosto programje. Da bi veljale za prosto programje, pa ni treba, da bi bile vse izdane pod načelom copyleft; pravno gledano je mogoče vključiti katerokoli prosto programje, če pomaga izpolniti naše tehnične cilje. Lahko in tudi zares uporabljamo prosto programje, ki ni izdano pod načelom ,,copyleft``, kot je okenski sistem X.
Če je program del programja GNU, pravimo tudi, da je program GNU.
Nekatero programje GNU napiše osebje ustanove Free Software Foundation, vendar večino programja GNU prispevajo prostovoljci. Nekaj prispevanega programja je pravno zaščitila ustanova Free Software Foundation; nekaj so ga pravno zaščitili njegovi pisci.
Napol-prosto programje je etično mnogo boljše kot lastniško programje, a še vedno poraja težave, in ne moremo ga uporabljati v prostem operacijskem sistemu.
Omejitve načela ,,copyleft`` so zasnovane, da zaščitijo bistvene svoboščine vseh uporabnikov. Za nas je edino opravičilo za znatne omejitve pri rabi programa to, da preprečimo drugim, da bi dodali nove omejitve. Napol-prosti programi imajo dodatne omejitve, motivirane s povsem sebičnimi cilji.
Napol-prostega programja ni moč vključiti v prost operacijski sistem. To je zato, ker so pogoji razširjanja za celoten operacijski sistem konjunkcija pogojev razširjanja za vse programe v njem. Dodatek enega samega napol-prostega programa v sistem bi povzročilo, da bi sistem kot celota postal le napol-prost. Dva razloga sta, da ne želimo, da se to zgodi:
Sama ustanova Free Software Foundation je nekomercialna, in bi nam bilo torej pravno dovoljeno uporabljati napol-prosti program ,,interno``. Vendar tega ne počnemo, saj bi to spodkopavalo naša prizadevanja za pridobitev programa, ki bi ga ga lahko hkrati vključili v GNU.
Če kakšna funkcionalnost sistema še manjka, potem bo, dokler nimamo prostega programa, ki bi zapolnil vrzel, sistem GNU pač imel vrzel. Prostovoljcem moramo povedati: ,,Nimamo programa, ki bi v sistemu GNU naredil to in to, zato upamo, da ga boste napisali vi``. Če bi mi sami uporabljali napol-prosti program, ki bi opravil to opravilo, bi to spodkopalo to, kar govorimo; odvzelo bi nam zagon (nam, in drugim, ki bi lahko prisluhnili našim stališčem), da bi napisali prosti nadomestek. Zato tega ne počnemo.
Ustanova Free Software Foundation upošteva pravilo, da na svoje računalnike ne moremo namestiti nobenega lastniškega programa, razen začasno za specifičen namen pisanja prostega nadomestka za prav ta program. Razen tega, se nam zdi, da ni možnega opravičila za namestitev lastniškega programa.
V 1980-ih letih se nam je, na primer, zdelo upravičeno, da smo namestili Unix v svoj računalnik, saj smo ga uporabljali za pisanje prostega nadomestka za Unix. Dandanes, ko so dostopni prosti operacijski sistemi, ta izgovor ne velja več; odstranili smo vse ne-proste operacijske sisteme, in vsak nov računalnik, ki ga namestimo, mora poganjati popolnoma prost operacijski sistem.
Ne vztrajamo, da morajo uporabniki sistema GNU ali avtorji prispevkov k temu sistemu, živeti s tem pravilom. To je pravilo, ki smo ga postavili sebi. Vendar upamo, da se boste odločili in mu tudi vi sledili.
Programje na pokušino ni niti prosto programje, niti napol-prosto. Dva razloga sta, da ni:
Na primer, GNU Ada se vedno razširja pod pogoji GNU GPL, in vsak izvod je prosto programje; vendar njeni razvijalci prodajajo pogodbe za podporo. Ko njihovi prodajni zastopniki govorijo z morebitnimi kupci, včasih kupci rečejo, ,,Varneje bi se počutili s komercialnim prevajalnikom``. Prodajalec odgovori, ,,GNU Ada je komercialni prevajalnik; slučajno je tudi prosto programje``.
Za projekt GNU je poudarek v drugem vrstnem redu; pomembno je, da je GNU Ada prosto programje; ali je komercialno ni ključno vprašanje. Vendar je hitrejši razvoj GNU Ade, ki je rezultat tega, da je komercialna, vsekakor koristen.
Prosimo pomagajte razširjati zavest, da je komercialno prosto programje mogoče. To lahko storite tako, da se potrudite in ne rečete ,,komercialno``, ko mislite ,,lastniško``.
Vprašanja in naročila, povezana s FSF in GNU, prosimo, pošiljajte na gnu@gnu.org. Obstajajo tudi drugi načini, da stopite v stik s FSF.
Prosimo, pošljite komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na naslov webmasters@www.gnu.org, druga vprašanja pa na gnu@gnu.org.
Copyright © 1996, 1997, 1998, 2001 Free Software Foundation, Inc., 51 Franklin St, Fifth Floor, Boston, MA 02110, USA
Dobesedno prepisovanje in distribucija tega celotnega članka v kateremkoli mediju je dovoljena, če je le ohranjeno to sporočilo.
Verbatim copying and distribution of this entire article is permitted in any medium, provided this notice is preserved.
Osveženo Zadnja sprememba: petek, 26. decembra 2003 ob 23:50 (CET)
